Archive for februar, 2013

Primerne lesnate rastline za žive meje

torek, februar 12th, 2013

Park

Žive meje sadimo za določeno razmejitev, bodisi med posameznimi zemljišči ali pa zaradi preprečevanja hrupa in onesnaževanja iz bližnje okolice. Nudijo nam zaščito pred vetrovi in zasebnost pred mimoidočimi.

Odločimo se lahko za vednozelene ali listopadne grmovnice oz. drevnino. Predvsem odvisno od lastnih želja, ter lege zemljišča. Izbiramo med avtohtonimi in prinešenimi rastlinami, pri izbiri pa moramo upoštevati stopnjo zahtevnosti oskrbe posameznih rastlin. Sadimo linijsko (zaporedoma) ali izmenično v dveh vrstah, z medsebojnim zamikom. Tako ustvarimo gostejšo in širšo živo mejo.

Sadimo navadno v pomladnem ali jesenskem obdobju, izogibamo se sajenju v vročih poletnih dneh. Posebno prve 3 tedne je pomembno, da priskrbimo dovolj vode. Dodamo kvaliteten kompost in šoto za zračnost ter zadrževanje vlage. Na začetku ustrezno pognojimo z založnim gnojilom (specialno za iglavce ali ostale parkovne rastline). Pognojimo dvakrat letno, prav tako pomladi in konec poletja.

HedgeOblikujemo lahko v pravokotno, trapezno ali zaokroženo obliko, nižje rastline tudi v kvadratno. Pri vseh vrstah sta najbolj priporočljivi zaokrožena ali trapezna oblika, z ožjim vrhom, saj se tako izognemo ogolitvi spodnjega dela pri starejših nasadih. Na ta način povečamo osvetljenost tekom leta, ter zmanjšamo možnosti za lom pod težkim snegom pozimi.

Višino žive meje vzdržujemo glede na lastne potrebe in zmožnosti vzdrževanja. Navadno jih obrezujemo nekje na višini 2m, lahko pa si ustvarimo nižje pregrade znotraj vrta. Nekatere rastline, predvsem cvetoče lahko pustimo prosto rastoče, torej v neformalni obliki. Tudi take vrste živih mej so zanimive, tam obrezujemo le odcvetele cvetove.

Spodaj je naštetih samo nekaj primernih rastlin s kratkim opisom, za oblikovanje strižene ali naravne žive meje. Priskrbimo vam rastline, ustrezne substrate, gnojila in vam pomagamo pri izbiri in svetovanju. Nudimo tudi popolno izvedbo ureditve vrta. Za več informacij nam pišite na elektronski naslov.

Vednozelene žive meje

Pušpan1Pušpan (Buxus sempervirens)

Primeren za nizke, počasi rastoče žive meje, navadno za navidezno razmejitev med posameznimi deli vrta. Veliko se ga oblikuje v najrazličnejše oblike, kjer ga lahko sadimo tudi kot samostojno rastlino.

Kalina (Ligustrum vulgare, Ligustrum ovalifolium)Liguster

Zelo pogosto uporabljena grmovnica, cenjena predvsem zaradi hitre rasti. Ne samo, da se odlično obnese v živih mejah, uporablja se jo tudi za ozelenjevanje različnih konstrukcij in formiranje v razne oblike. Glede rastišča ni zahtevna, prav tako ji ustrezajo praktično vse lege.

Kostaničevje (Lonicera nitida)

KostaničevjeVečinoma se jo uporablja kot pokrovno rastlino, ob rednem obrezovanju pa jo lahko oblikujemo tudi v nižjo živo mejo, približno višine 50 cm. Zelo nezahtevna grmovnica.

Trdoleska (Euonymus fortunei)

TrdoleskaPrav tako primerna za nižje žive meje, do 50 cm višine. Obstajajo najrazličnejše sorte v rumenih ali belih kombinacijah, ki se najlepše izrazijo na močnem soncu. Lahko jo uporabimo tudi kot pokrovno rastlino, katera še posebej pride do izraza v skupinskih zasaditvah.

Lovorikovec (Prunus laurocerasus)

LovorikovecVeliki, povoščeni listi, katere dopolnjujejo omamno dišeči cvetovi v poznih pomladnih dneh in črni plodovi kasneje. Obrezujemo ga lahko samo enkrat letno, priporočljiva pa je uporaba vrtnarskih škarij oz. ročno obrezovanje

posameznih poganjkov. Tako se izognemo poškodbi listov, ki kazijo izgled. Lahko se pojavijo zimski ožigi, katere pa rešujemo samo z odstranjevanjem ožganih listov. Primeren je tako za sončne kot senčne lege in ni občutljiv na onesnaženo okolje. Vsi deli rastline, razen sočnega osemenja, so strupeni.

Aukuba (Aucuba japonica)Aukuba

Navadno pisanolistna grmovnica, zelo nezahtevna za vzdrževanje, ki pri oblikovanju tvori neformalno živo mejo. Tako kot pri lovorikovcu se priporoča ročno striženje, če le čas to dopušča. Odporna je na težje razmere, kot so suša, senčni predeli in tudi urbano okolje.

Tisa (Taxus baccata)

TisaTisa odlično prenaša onesnažena urbana okolja in se izredno dobro obrašča po močnem pomlajevanju. Oblikujemo jo lahko v najrazličnejše oblike, vendar raste zelo počasi. Ima temno zelene iglice, nekatere sorte pa tvorijo celo zlatorumene enoletne poganjke. Rdeči plodovi v jesenskem času nudijo lepo popestritev celotne žive meje. Paziti moramo na otroke, saj so iglice, kot tudi semena v plodovih strupeni.

Smreka (Picea abies)

SmrekaEna bolj naravnih oblik žive meje, obrezuje se jo samo enkrat letno in to navadno poleti. Vršičke maja lahko potrgamo in uporabimo za pripravo različnih zdravilnih napitkov. Tu je še posebej priporočljivo rahlo poševno oblikovanje z ožjim delom na vrhu, da se izognemo morebitnemu osipu iglic zaradi pomanjkanja svetlobe.

Pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana)

Zaradi izredno goste krošnje tvori odlično protivetrno zaščito. Potrebuje dobro odcedna tla ter kislo do nevtralno zemljo.

KlekAmeriški in azijski klek (Thuja occidentalis, Thuja orientalis)

Izredno prikladne rastline, enostavne za vzdrževanje. So verjetno ena pogostejših živih mej, cenjene predvsem zaradi lepega oblikovanja in goste tvorbe habitusa.

Kroglasti klek (Thuja occidentalis ‘Danica’)

Kroglasti klekPrav tako klek, ampak ga bomo posebej izpostavili, saj že sam po sebi tvori lepo kroglasto obliko. Tu se lahko lotimo drznejše zasaditve v določenem razmiku in ustvarimo samo navidezno živo mejo, katero obdamo s kroglastim kamenjem oz. lahko lubjem, sekanci. V tem primeru igra vlogo le estetska vrednost in ne funkcionalna, torej da bi hoteli ustvariti neprehodno živo mejo.

Podobno lahko naredimo tudi s pritlikavim borom (Pinus pumila in Pinus Mugo).

Ognjeni trn (Pyracantha coccinea)

Ognjeni trnJe vednozelena grmovnica, kateri beli cvetovi dozorijo v čudovite oranžne oz. rdeče plodove. Dobro prenaša sušo in mestno okolje ter uspeva v nevtralnem, lahko tudi rahlo bazičnem okolju. Po vsej rastlini so nameščeni trni, zato je primeren za gosto, do 4m visoko neprehodno živo mejo.

Listopadne žive meje

Češmin (Berberis thunbergii)

ČešminČešmin je listopadna grmovnica z rdečkastimi listi, katere dopolnjujejo trni. Priporočljivo je vsaj mesečno obrezovanje poleti, saj ima dokaj hitro rast. Izbiramo lahko med nižjimi sortami, ki dosežejo le 40 cm v višino, medtem ko druge zrastejo tudi krepko čez 2m. Prve niti ni potrebno obrezovati, lahko jih sadimo linijsko in pustimo naravno razrast.

GaberGaber (Carpinus betulus)

Posebnost gabra je v tem, da za razliko od ostalih listopadnih drevesnih vrst, posušenih listov ne odvrže, dokler ne poženejo novi. Tako v zimskih razmerah nudi tudi neke vrste zaščito pred nizkimi temperaturami. Je zelo nezahteven pri izbiri tal in avtohton predstavnik naše dežele .

Bukev (Fagus sylvatica)

BukevSadimo jo na sončne oz. polsenčne lege. Obrezujemo do željene višine, navadno v poznem pomladanskem in zgodnjem jesenskem času. Sadilna razdalja naj bi znašala približno 30 cm. Uporabimo lahko tudi rdečelistno bukev, katera izredno popestri tovrstno zasaditev.

Božje drevesce (Ilex aquifolium)

Božje drevesceTemno zeleni listi so nekoliko bodičasti na konceh, v zimskem času pa jih obdajajo rdeči plodovi, ki jih pogosto uporabljamo za praznične dekoracije. Seveda za zagotovljene plodove potrebujemo tako moško kot žensko rastlino.

Rdečelistna leskaRdečelistna leska (Corylus maxima ‘Purpurea’)

Okrasna leska, s podobnimi lastnostmi kot avtohtona vrsta pri nas. Prav tako ima užitne lešnike, odlikuje pa jo čudovita vijolična barva listov tekom celega leta. Primerna za oblikovanje višjih živih mej.

ForzicijaForzicija (Forsythia x intermedia)

Cveti zelo zgodaj spomladi pred samim olistanjem, s čudovitimi rumenimi cvetovi na enoletnih poganjkih. Veje lahko naberemo za v šopek in si popestrimo stanovanje. Obrezovati začnemo po cvetenju in vzdržujemo želeno obliko med rastjo.

Japonska kutinaJaponska kutina (Chaenomeles japonica)

Japonska kutina z različnimi odtenki rdečih in roza cvetov, ki se odprejo konec zime, pred in med samim olistanjem. Zraste približno 2m v višino in na koncu sezone tvori značilne plodove, ki pa so nekoliko trši od navadne kutine. Je lepa popestritev in ena prvih cvetočih grmovnic v letu.

Na fotografiji japonska kutina v kombinaciji z vednozeleno živo mejo.

MedvejkaMedvejka (Spiraea x vanhouttei)

Tvori kompaktno zasaditev, konec pomladi se odprejo cvetovi v beli ali lila barvi. Vsako leto po potrebi izrezujemo starejše ali odmrle veje in rastlino pomlajujemo.

Hibiskus (Hibiscus syriacus)

HibiskusPoleti odpira značilne velike cvetove s poudarjenimi prašniki. Posamezen cvet ne cveti dolgo, a nas v času polnega cvetenja ti dnevno razveseljujejo.

 

Španski bezeg (Syringa vulgaris)

Socvetja omamno dišijo in privabljajo tako čebele, metulje, kot črmlje. Španski bezegObrezujemo ga takoj po cvetenju. Pazimo, da ne pretiravamo, če hočemo, da nas naslednje leto cvetovi znova razveseljujejo. V primeru popolnega pomlajevanja lahko grm porežemo na višino 30 cm, v zakup pa vzamemo, da naslednjih nekaj let ne bo tvoril cvetov, temveč bo začasno prešel le v vegetativno rast.

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik

you love this
how to lose weight fast Lionsgate and A bring Wahlburgers the complete first season to DVD

They cannot tolerate waterlogged soil
snooki weight lossHow to Organize a Charity Benefit
The Possible IGlasses That Sweeps into Fashion
free gay porn 4 top notch man the fashion industry creators

The best fashion of Made In America
hd porn a draped cardi might just be the answer to your fashion woes

What they wore to the 2013 Spike TV
black porn so for large events like the World Cup

Brighten up blondes with Malibu C
cartoon porn It’s fine if that’s what you really want

Follow superstars to enjoy UGG fashion
girl meets world Fate Ill Fated MaskDebuting in 1940 More Fun Comics 55

Expectations of the Future Fashion
how to lose weight fast A place to post stories about fat people

The Art of the Follow
miranda lambert weight loss Although it has traditional festival favorites such as a midway

Jewelry Trends in Different Countries
weight loss tips including red