Archive for oktober, 2015

Ustrezna nega in nasveti za podaljšanje obstojnosti rezanega cvetja

ponedeljek, oktober 26th, 2015

Dejavniki, ki spodbujajo in na drugi strani tisti, ki zavirajo življenjsko dobo cvetja, so še vedno plod številnih raziskovanj. Želimo si seveda čim daljšo obstojnost, ki pa je odvisna od več dejavnikov. Rezano cvetje in zelenje v cvetličarnah je tekom dneva oz. vsaj preko noči shranjeno v hladilnici, kjer nižje temperature zavirajo prehitro odpiranje cvetov.  Zelo pomembno je v prvi fazi pri nakupu paziti na izbor svežega cvetja, katerega se trudimo v naših cvetličarnah tudi redno zagotoviti.

C1

Rez spodnjega dela stebla

Nadvse pomembna je rez spodnjega dela stebla, pred samo postavitvijo v čisto vazo, napolnjeno z vodo. Pri postavitvi iz vode se namreč ustvarijo zračni mehurčki in prekine se vodni tok, ki ustvarja napetost v celicah (turgor) in skrbi za trdnost cvetnega stebla ter cvetov. Najbolje je opraviti rez pod vodo. Spodrežemo z ostrim nožem pod kotom 45° za čim večjo rezno ploskev, hkrati pa tako presek stebla ni neposredno prislonjen na dno, kjer bi bila omejena absorbcija vode. Pri rastlinah, ki tvorijo mleček – lateks, pa je priporočljivo spodnji del stebla za kratek čas namočiti v vrelo vodo ali posmoditi z ognjem, saj le ta vpliva na ostalo cvetje v šopku in v določenih primerih lahko deluje tudi toksično.

Uporaba čistih škarij, nožev, vaz

Nož za spodnjo rez naj bo čist, po možnosti steriliziran z ustreznimi pripravki ali toplotno obdelan. Na površini lahko namreč vsebuje nezaželene mikrobe (neopazni, 0,1 – 400 mikronov), ki se hitro množijo tako v vodi kot rastlinskih tkivih in posledično krajšajo obstojnost cvetja z zamašitvijo žil. Vaza naj bo pred menjavo šopka temeljito očiščena s čistilnimi sredstvi, obstajajo pa tudi profesionalni pripravki za popolno sterilizacijo.

 Odstranitev spodnjih listov

Cvetna stebla naj imajo dovolj visok nivo vode, medtem ko pazimo, da so listi nad vodno površino. Po potrebi spodnje odstranimo, saj so le ti pogosto vir okužb. Na površini listov se nahaja veliko mikrobov, ki vstopajo v žile v spodnjem delu stebla, po nekaj dneh pa začne zaudarjati tudi postana voda.

Menjava in temperatura vode

Za trajnejšo svežino je nadvse pomembno redno menjavanje vode, če  je le mogoče vsakodnevno, hkrati pa ponovno spodrežemo spodnji del stebla. Dodana voda naj bo mlačna, z izjemo rezanih čebulnic ki naj dobijo hladno vodo za počasnejše odpiranje cvetov, kar je povezano tudi s pogoji med cvetenjem v naravi. Vodne molekule v mlačni vodi se gibljejo hitreje kot v hladni, tako jih lahko cvetovi hitreje in enostavneje absorbirajo. V primeru bolj zaprtih cvetov lahko uporabimo tudi toplo vodo. Vsekakor je potrebno imeti v mislih, na kakšen način bo rastlina kar se da najhitreje sprejela hranilno raztopino, v katero je postavljena.

Ustrezna temperatura prostora

Različno od izvora cvetja, bodisi iz tropskih predelov ali našega klimata, ima vsaka skupina svoj optimum. Flamingovec kot primer zahteva konstantno sobno temperaturo, medtem ko krizanteme, nageljni lepo obstanejo v šopkih tudi pri nižjih temperaturah, tik nad lediščem.  V notranjih prostorih se torej poskušamo izogniti večjim temperaturnim nihanjem, splošno znano pa je, da se pri višjih temperaturah cvetovi hitreje odpirajo in tudi odcvetijo. Tako da tekom zime vaze ni priporočljivo postaviti v bližino radiatorjev. Tekom noči pa lahko šopek postavimo v hladnejši prostor.

Zaščita proti soncu

V notranjih prostorih cvetje postavimo na svetlo mesto, poskušamo pa se izogniti direktnim sončnim žarkom, ki vplivajo na povečano transpiracijo, hkrati pa imajo močan učinek na hitrost odpiranja cvetov – fotonastija. Sonce tako pospeši sam razvoj cvetenja.

Vpliv zrelih plodov

Zreli plodovi sadja ob zorenju sproščajo plin, tako imenovani hormon staranja – etilen. Le ta se sprošča v manjših količinah tudi iz rastlin samih ter iz cigaretnega dima, ter tako zavira razvoj cvetnih popkov, prispeva k rahlem razbarvanju venčnih listov in na splošno cvetju skrajša obstojnost. Zato poskrbimo za dobro zračnost prostora. Med transportom se pogosto uporabljata tudi metodi z  uporabo srebrovega tiofosfata (STS) in 1-metilciklopropena (1-MCP). Srebrovi ioni v steblu blokirajo receptorje za odziv na etilen, 1-MCP pa kot plin prodre v vsa tkiva in zavira negativne posledice omenjenega plina

C2

Sredstva za obstojnost cvetja

Različna tržna sredstva za obstojnost cvetov delujejo kot konzervansi, saj vsebujejo tri ključne sestavine: ogljikove hidrate (sladkorje), biocide in sredstva za uravnavanje kislosti. Ogljikovi hidrati so pomembni za celični metabolizem, biocidi v boju proti mikrobom, bakterijam, sredstva za uravnavanje kislosti pa prilagodijo pH raztopine za lažji in večji sprejem vode.

Različni pripravki za mešanje v vodi, kateri so na voljo tudi pri nas, lahko obstojnost cvetja podaljšajo povprečno od 4 – 10 dni, sočasno z izvajanjem zgoraj naštetih tehnoloških ukrepov. Vsebujejo v prvi vrsti torej sladkorje kot hranilo za rezano cvetje. Ti v celicah povečujejo osmotski tlak in tako s povečano absorbcijo vode vzdržujejo poln turgor v celicah, kar se odraža v čvrstem tkivu in posledično svežini cvetov.  Pripravki so tako specialni za določene vrste cvetja, kot univerzalni, kateri so primerni za šopke z mešanim cvetjem.

Obstajajo tudi pršila za uporabo na vseh delih rastlin, tako na samih cvetovih kot listih. Ti vsebujejo potrebne komponente, da cvetovi in listi ostanejo dlje časa čvrsti, povečujejo tolerantnost na etilen, zavirajo tudi rjavenje in prekomerno izhlapevanje vode. Ta učinek naj bi podaljšal obstojnost od 1 – 5 dni glede na posamezno vrsto cvetja in vrsto sredstva.

Alternativne metode

Preproste metode za domačo uporabo so nekatere bolj druge manj preizkušene in z različnimi pozitivnimi učinki. V prvi vrsti dokazano učinkovita snov je raztopljena žlica sladkorja v vodi, ki kot rečeno deluje kot hranilo in izboljša sprejem vode.  V primeru trde vode, v njej raztopino citronsko kislino, ki uravna kislost. Uporabi se lahko tudi ščepec soli, bakrene kovance, kapljice belila, jedilno sodo in beli kis, ki delujejo protimikrobno, tudi aspirin, limonin sok, itd. Lak za lase naj bi tudi upočasnil učinek venenja, z enostavnim pršenjem po površini rastlin.

Primer domačega nadomestka: (1 čajna žlička sladkorja, 1 čajna žlička belila, 2 čajni žlički limoninega soka, 1 l mlačne vode)

Šopek, ki se mu bliža konec, lahko tudi posušimo in kasneje uporabimo kot suho cvetje. Še posebno lepo se to obnese pri vrtnicah. Sušimo ga obrnjenega navzdol, medtem ko je privezan za stebla.

Želimo Vam, da bi vam cvetje krasilo dom čim dlje časa!

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik

Krizanteme kot rezano cvetje (Chrysanthemum spp.)

nedelja, oktober 18th, 2015

Vsako leto, poleg lončnih, vzgojimo tudi pester asortiment rezanih krizantem, katere se v aranžmajih in šopkih znajdejo približno teden dni pred 1. novembrom, v šopkih pa se v manjšem obsegu uporabljajo tudi tekom celega leta. Vedno se potrudimo za dosego visoke kakovosti, pester sortni izbor ter seveda svežo cvetje, saj so rastline rezane dnevno. Vzgoja se na naši vrtnariji začne že proti koncu pomladanske sezone, v mesecu juliju.

Tekom rasti se skrbi za optimalno oskrbo z vodo, hranili ter ustrezno zaščito s fitofarmacevtskimi sredstvi. Velikocvetne krizanteme je potrebno v času razvoja popkov tudi pincirati, za razvoj večjih apikalnih cvetnih brstov. Sodijo med kratkodnevnice, torej zacvetijo ko je temni del dneva daljši od kritične dolžine (KDD). Za točno določen teden cvetenja jih je potrebno v poletnem času nekaj tednov temniti s črno polietilensko folijo in sicer potrebujejo 14 ur temnega dela dneva. Čas pokrivanja se od posameznih kultivarjev razlikuje glede na indukcijski čas, po katerem rastline preidejo v generativno fazo.

K6

 

Krizanteme so zelo obstojne v vazi, ob temperaturah nad lediščem ostanejo lepe preko 10, celo preko 14 dni. Nadvse pomembna je rez spodnjega dela stebla, pred samo postavitvijo v čisto vazo, napolnjeno z vodo. Pri postavitvi iz vode se namreč prekine vodni tok, ki ustvarja napetost v celicah (turgor) in skrbi za trdnost cvetnega stebla ter cvetov. Spodrežemo z ostrim nožem pod kotom 45° za čim večjo rezno ploskev, hkrati pa tako presek stebla ni neposredno prislonjen na dno, kjer bi bila omejena absorbcija vode. Cvetna stebla naj imajo dovolj visok nivo vode, medtem ko pazimo, da so listi nad vodno površino. Le ti so pogosto izvor okužb, ki mašijo žile v spodnjem delu stebla.

Za dolgoživost cvetov si je vredno zapomniti še nekaj napotkov. Cvetna stebla naj se spodrezuje na vsakih nekaj dni, ter hkrati popolnoma zamenja vodo. V vodi je priporočljivo raztopiti hranilo za rezano cvetje, katero preprečuje razvoj bakterij, hkrati pa vsebuje hranilne snovi za svežino in obstojnost. Hranila se dobi v manjših embalažah tako pri nas kot večini specializiranih trgovinah. Uporabi se lahko tudi alternativne metode, kot so bakreni kovanci, sladkor, kapljice belila v vodi, itd. Krizanteme v aranžmajih pa naj imajo vedno dobro namočeno gobo, za prav tako vzpostavljen turgor.

V splošni ponudbi tako ponujamo raznobarvne serije, ki se med seboj močno razlikujejo po obliki cvetov;

 BunkeK1

IngeK2

PajkovkeK3

MarjeteK4

Ping pongK5

 

Zaradi časovne narave razvoja cvetov, torej pred prvim novembrom, se vse prevečkrat smatrajo kot žalna rastlina. Krizanteme namreč simbolizirajo optimizem, dolgoživost in srečo, pomeni pa se po posameznih državah rahlo razlikujejo. Na japonskem so na primer bele krizanteme namenjene uporabi na grobovih, medtem ko so rdečkaste sorte popolnoma primerne kot poklon ljubljeni osebi.

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik

Vpliv sobnih rastlin na kakovost zraka v notranjih prostorih – filtracija toksinov

sreda, oktober 14th, 2015

V zaprtih prostorih se pogosto zaradi slabega prezračevanja nahaja veliko polutantov in toksinov, ki na daljši rok občutno vplivajo na zdravje in počutje ljudi. Glede na to, da veliko svojega časa preživimo v notranjih prostorih, je kakovost zraka zelo pomembna. Poleg biotskih dejavnikov in zunanjih vplivov, tudi sintetični materiali pri notranji opremi pogosto sproščajo toksične, karcinogene snovi, med katerimi se najpogosteje pojavlja formaldehid.

Formaldehid se sprošča iz preprog, pohištva, izolacijskih materialov, barv, lakov, toaletnega papirja, čistilnih sredstev, tobačnih dimov, itd. Poleg tega pogosteje v zaprtih prostorih najdemo še benzen (barve, izpušni plini, plastika, guma), propanol (čistila), diklorometan (odstranjevalec barv), trikloroetilen (tiskalniška črnila, barve, odstranjevalci madežev), ksilen (električne naprave – monitorji, lepila, barve, cigaretni dim), toluen (topila, barve, cigaretni dim, laki za nohte), ogljikov monoksid, ter še veliko manj raziskanih spojin.

zrak1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Fotografija: Študija o filtraciji zraka s pomočjo rastlin – NASA. Vir: Wikipedia

Našteti toksini v večjih zaprtih stavbah pogosto povzročajo sindrom bolnih stavb (ang. Sick Building Syndrome), če se zaradi slabega prezračevanja pojavljajo v večjih koncentracijah. Ta sindrom pri ljudeh povzroča utrujenost, glavobole, draženje oči in druge simptome, ki vplivajo na zdravstveno stanje in koncentracijo med delom. Problem predstavljajo predvsem nove ali prenovljene stavbe, zaradi hlapov uporabljenih materialov.

Rastline čistijo zrak.

Zelo enostavna rešitev je uporaba pretežno zelenih sobnih rastlin, katere so sposobne zrak prefiltrirati ter škodljive delce tako odstraniti iz prostora in jih pretvoriti v sebi koristne organske kisline, aminokisline ter sladkorje. Nekatere študije so pokazale tudi pomembnost mikroorganizmov v območju korenin (rizosfera), predvsem pri odstranitvi benzena. Poleg tega pa s transpiracijo skozi listne reže rastline zvišujejo tudi relativno zračno vlago ter v procesu fotosinteze, ogljikov dioksid pretvarjajo v kisik, ki ga nujno potrebujemo. Zanemarljiv ni niti učinek fitokemikalij pri zatiranju mikrobov.

Z20

 

 

 

 

V tem prispevku vam naštevamo le nekaj, izmed množice primernih rastlin, ki poleg učinkovite filtracije zraka, prispevajo tudi k estetiki in dobremu počutju. Izvirajo iz tropskih in subtropskih predelov, kjer so razvile sposobnost ob sočasni nižji intenziteti svetlobe (stanovanjski pogoji), ki je osnova za fotosintetsko delovanje. Potrebujejo le dobro oskrbo z vodo in hranili, svetel prostor in občasno čiščenje zaprašenih listov za optimalno učinkovitost.

 

Orhideja (Phalaenopsis sp. , Dendrobium sp.)Z1Večina orhidej je značilnih CAM (Crassulacean acid metabolism) rastlin, za katere je značilno, da v procesu fotosinteze kisik skozi listne reže sproščajo ponoči. Orhideje iz rodov Phalaenopsis in Dendrobium, kot najbolj značilne predstavnice, je zato še posebno priporočljivo imeti v spalnicah. Poleg tega pa absorbirajo ksilene, s katerimi se pogosto srečujemo pred ekrani in monitorji.

Odstranjuje: ksilen

Živkasta kosmulja (Chlorophytum comosum)Z2

Zelo enostavna sobna rastlina, z dolgo tradicijo gojenja v naših domovih. Listi so zeleno – rumene barve, odrasla rastlina pa razvije mladike, katere je nadvse enostavno razmnoževati. Potrebuje svetel prostor, vendar ne direktno sonce, oblikuje pa močne rizome, kateri ji omogočajo shranjevanje vode in hranil na zalogo, tako da potrebuje sorazmerno malo pozornosti.

Odstranjuje: formaldehid, ksilen, toluen

Dracena, zmajevka (Dracaena marginata, Dracaena fragrans)Z3

Pogosta sobna spremljevalka pisarn, nezahtevna za gojenje in z očarljivo, palmasto obliko. Potrebuje le znatne količine vode, prav tako jo lahko postavimo na manj svetlo mesto. D. marginata in D. fragrans, sta najbolj pogosti vrsti, ki se razlikujeta predvsem v širini listne ploskve in obarvanosti.

Odstranjuje: benzen, trikloroetilen, formaldehid, ksilen, toluen (D. marginata)

Bršljan (Hedera helix)  Z4

Bršljan najpogosteje videvamo v zunanjih zasaditvah, uporabimo pa ga lahko tudi v notranjih prostorih. Predvsem v vlažnih, slabo izoliranih prostorih zelo dobro očisti zrak, zasičen s sporami, ki jih proizvajajo plesni. Po nekaterih študijah, naj bi bila ta učinkovitost kar 80%. Poleg tega pa ima izjemno širok spekter filtracije toksinov.

Odstranjuje: benzen, formaldehid, trikloroetilen, ksilen, toluen, zračne spore gliv

Benjaminovec (Ficus benjamina)Z5

 

Benjaminovec potrebuje svetel prostor, a ne direktno obsijan z opoldanskim soncem. Poznamo veliko sort od zelenolistnih do pisanih kombinacij, ki so odlična popestritev prostora. Ob poškodbah izloča beli mleček, ki rahlo draži kožo. Izogibamo se večjih nihanj temperatur, saj lahko zaradi šoka popolnoma odvrže liste.

Odstranjuje: formaldehid, ksilen, toluen

Širokolistni gumovec (Ficus elastica) Z6 

Iz gumovca so nekoč pridelovali gumo, saj tako kot benjaminovec vsebuje beli mleček oz lateks. Ima velike, gladke, ovalne liste, katere najdemo tako v zeleni barvi kot pisanih kombinacijah. Za nego so priporočene zmerne sobne temperature ter zmerna vlažnost substrata. Kljub temu pa dobro prenaša tudi rahel sušni stres.

Odstranjuje: formaldehid

Spatifil (Spathyphyllum sp.)Z7

Nezahtevna rastlina, s podolgovatimi, temnozelenimi listi ter vpadljivimi in obstojnimi t.i. cvetovi v beli barvi. Pravi cvetovi so pravzaprav rumena socvetja, katera obkroža belo cvetno odevalo. Za svojo rast ne potrebuje veliko svetlobe, za razvoj socvetij pa je dobra osvetljenost, poleg obilice hranil, ključnega pomena. Prav tako ni občutljiva glede manjših temperaturnih nihanj.

Odstranjuje: amonijak, benzen, trikloroetilen, formaldehid, ksilen, toluen

Nefrolepis (Nephrolepis exaltata)Z8

Sobna praprot, zelo zračne strukture in mehkega videza. Potrebuje svetel prostor, vendar brez direktnih močnih sončnih žarkov. Potrebuje veliko vode, hkrati pa z njenim sprejemom tudi povečuje zračno vlago, ki je pomembna predvsem v zimskem času, ko prostore ogrevamo. Na spodnji strani listov najdemo trose, s katerimi se praproti primarno razmnožujejo.

Odstranjuje: formaldehid, ksilen, toluen

Taščin jezik (Sansevieria trifasciata)    Z9

Taščin jezik izvira iz zahodne Afrike, kjer se je razvila tudi tolerantnost na sušne razmere. Dobro uspeva tudi v temnejših prostorih, kot CAM rastlina pa kisik skozi listne reže prepušča tekom noči. Listi so mesnati in navadno rastejo vertikalno, najdemo jih tako v zelenih kot rumenih in srebrnih odtenkih ter ploščatih ali cilindričnih oblikah (S. cylindrica). Zaradi špičastih konic je rastlina tudi dobila ime taščin jezik.

Odstranjuje: formaldehid, benzen, ksilen, trikloroetilen, toluen, dušikove okside

Aglonema (Aglaonema modestum)Z10

Izvira iz jugovzhodne Azije, kot sobna rastlina zanimiva predvsem zaradi dekorativnih listov, v naravi pa razvije tudi cvetove, ki jim sledijo rdečkaste jagode. Zraste 30 – 60 cm v višino, odvisno od posamezne sorte in rastnih pogojev. Ne potrebuje veliko svetlobe, tolerira tudi temnejše lege, skrbeti pa moramo za zadostno vlago v prostoru.

Odstranjuje: benzen, formaldehid

Sobna palma (Chamaedorea seifrizii)Z11

Zaradi dolgih, vitkih, bambusu podobnih stebel je v tuji literaturi znana pod imenom Bamboo Palm. V stanovanju jo lahko postavimo na temno mesto, prenaša pa tudi direktno sonce. Kot večina palm potrebuje dobro odceden substrat, zmerno vlažen. Pogosto jo najdemo v pisarnah, kjer zaradi privlačne strukture deluje zelo vpadljivo, predvsem kot večja rastlina.

Odstranjuje: formaldehid, ksilen, toluen

Aloja, lopatka (Aloe vera)Z12

Aloja je užitna in ima vrsto uporabnih in zdravilnih vrednostih. Poleg tega pa je, kot zgoraj omenjena rodova iz družine orhidejevk ter taščin jezik, tudi ena izmed rastlin, ki elementarni kisik sproščajo tekom noči in ne tekom svetlega dneva, kot je značilno za normalne rastline. Prav tako je priporočljiva postavitev v spalne prostore in kuhinje, kjer jo imamo vedno pri roki.

Odstranjuje: formaldehid

Šeflera (Schefflera sp.)Z13

Veliki sestavljeni listi v zeleni in rumeni barvi, ki dobro uspevajo tudi v manj svetlih prostorih. Primerna je za stanovanja in prostore, v katerih se občasno nahaja cigaretni dim.

Odstranjuje: benzen, formaldehid

Veliki flamingovec (Anthurium andraeanum)  Z14 

Flamingovci, kot ene izmed lepših cvetočih sobnih lončnic, nimajo le estetske funkcije zaradi nadvse privlačnih cvetnih betičev in njihovih barvnih ovršnih listov, temveč tudi funkcionalno vrednost. So lepo darilo za postavitev v pisarno, predvsem okoli elektronskih naprav.

Odstranjuje: amonijak, formaldehid, ksilen, toluen

Zlati potos (Epipremnum aureum)Z15

Izjemno dekorativna sobna ovijalka, predvsem zaradi pisanih listov v rumeno – zelenih odtenkih. Je trpežna rastlina, ki tolerira tako nihanja temperatur kot rahlo pomanjkanje svetlobe, zaradi epifitski lastnosti pa vodo sprejema tudi skozi zračne korenine.

Odstranjuje: ogljikov monoksid, formaldehid, benzen, ksilen, toluen

Filodendron (Philodendron domesticum)Z16

Veliki povoščeni listi so glavna estetska posebnost te rastline, cvetovi so večinoma zanemarljivi. Ima majhne potrebe po vodi, tudi glede potreb po svetlobi ne izstopa med sobnimi lončnicami – lahko jo postavimo tudi v manj osvetljene kotičke.

Odstranjuje: formaldehid

Feniks (Phoenix roebelenii)Z17

Miniaturen habitus, eksotična struktura in enostavna nega, so le nekatere izmed lastnosti, ki so jo pripeljale v eno izmed pogosteje uporabljenih palm v naših domovih. Potrebuje dobro odceden substrat ter le trikratno gnojenje v posamezni vegetaciji, medtem ko tekom zime zalivamo le z vodo.

Odstranjuje: formaldehid, ksilen, toluen

Difenbahija (Dieffenbachia sp.)Z19 

DIfenbahija ima velike dekorativne liste, ki pa so strupeni. Namreč, rastlinski sok vsebuje kristale kalcijevega oksalata, ki po zaužitju povzročajo otečeno ustno votlino. Kljub temu pa ni smrtno nevarna in je pogosta hišna spremljevalka, ki nam na drugi strani čisti zrak strupenega ksilena in toluena.

Odstranjuje: ksilen, toluen

Kroton. čudežnica (Croton variegatum)Z18

Težko bi našli bolj raznobarvne liste kot pri čudežnici, obstaja namreč vrsto kultivarjev v izrazitih odtenkih rumene, rdeče in zelene barve. Za intenzivno barvo potrebuje dovolj svetel prostor, pazimo pa tudi na stalno vlažen substrat, ter višjo zračno vlago (40-80%). Ob poškodbah izloča beli mleček.

Odstranjuje: splošna filtracija

V podjetju se ukvarjamo tudi z urejanjem poslovnih in zasebnih prostorov z rastlinami – več: info@vrtnarstvostanonik.si

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik

 

Mahek, pitomec (Sagina subulata)

petek, oktober 9th, 2015

S1Sagina spada v istoimenski rod, kateri izvira iz Evrope ter v naravi obsega preko 20 različnih vrst. Slovensko ime pitomec se zelo redko uporablja, najpogosteje jo najdemo pod njenim botaničnim imenom. V grobem obstaja na tržišču več varietet – temno in svetlo zelene.

Je nizkorastoča zelnata trajnica, z zelo gostim habitusom, ki doseže le nekaj cm v višino. V skupinskih zasaditvah tvori lepo naravno zastirko, na prvi pogled podobno gozdnemu mahu. Predvsem v prvem letu se priporoča občasen ročni pritisk rastline k tlom, za nižjo rast in boljši oprijem tal. Razmnožuje se z delitvijo koreninske grude ter s setvijo drobnih semen.

Cvetovi so drobni, bele barve ter sestavljeni iz petih venčnih listov. Je dolgodnevnica, zato se ti pojavijo v poznem pomladanskem času. Takrat sagine oblikujejo nežna cvetna stebla, ki se zaključijo s cvetnim nastavkom. Pogosto ugodne vremenske razmere spodbudijo tudi sekundarno cvetenje konec poletja.

Potrebuje vlažna a dobro odcedna tla, prekomerno zbita in mokra rastišča lahko povzročijo slabšo rast in prezimitev. Optimalni pH tal je med 5,5 in 7. Glede gnojenja ni zahtevna, spomladi dodamo le založna gnojila v granulah, jeseni pa se izognemo gnojenju z dušikom, kateri vpliva na odpornost tekom zime. Sadimo jo na zmerno sončna do polsenčna rastišča – poskušamo se izogniti tako enim kot drugim ekstremom za vitalnost tekom leta.

Odlično popestri vrtne kotičke, kjer imamo kot ogrodni element postavljene kamne plošče, okoli njih pa posadimo omenjene rastline. Že v prvem letu se lepo razrastejo in kmalu tvorijo gosto preprogo, ki je pri zmerni uporabi tudi pohodna. Na boso nogo ima prijeten mehek otip. Sadimo jo tudi na pokopališča, v mešane zasaditve ali pa jo uporabimo kot sobno rastlino.

Prijetno vrtnarjenje želimo!

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik