INTERVJU, Rože&Vrt, Klemen Stanonik, dipl. ing. agr. in hort.

V septemberski reviji Rože&VRT (2016) ste lahko zasledili intervju s Klemnom Stanonikom, ki je postal diplomant agronomije in hortikulture na biotehniški fakulteti. Urednik Matic Sever, mu je zastavil nekaj vprašanj na področju hortikulture in v zvezi z razmišljanjem mladih v tej panogi.

Matic: Danes pogosto slišimo in beremo o tem, da je zanimanje mladih za vrtnarstvo v upadu. Kako to, da si se ti navdušil nad tem področjem? Na prvi pogled bi zunanji opazovalec rekel, da so razlog starši oz. njihova služba, a imaš še tri brate in kolikor vem, se niso vsi enako okužili z rastlinami.

Klemen: Res je, vrtnarija me oz. nas spremlja že od malih nog. Že v osnovni šoli sem se navdušil nad rastlinami, ki so se dale enostavno razmnožiti, z uspehi pa je zanimanje samo še naraščalo, predvsem s prehodom v srednjo strokovno šolo, kjer smo si delili podobna zanimanja. Brat Gašper je tudi obiskoval vrtnarsko smer v Naklem in ga vrtnarstvo zelo zanima, preostala brata pa sta se odločila za drugi smeri, a smo v procese v podjetju ob študiju vpeti prav vsi.

M: Kakšna pa so tvoja opažanja glede tvojih vrstnikov, se še kdo zanima za vrtnarstvo?

K: Menim, da premalo. Smo ravno v teh letih, ko marsikoga zanimajo povsem drugačne smeri, vendar se to v večini primerov spremeni s prehodom v družinsko življenje. Z leti zanimanje vsekakor narašča, že delo z rastlinami z mlajšimi člani je lahko zelo prijetno in koristno preživet čas, hkrati pa tudi kot sprostitev.

M: Morda veš koliko od tvojih sošolcev iz srednje šole je dobilo zaposlitve v vrtnarstvu oz. koliko jih je sploh imelo željo dejansko delati v tovrstnih poklicih?

K: Nekaj sošolcev iz srednje šole je pokazalo večje zanimanje za to smer, ostali pa bodo po končanem študiju najverjetneje poiskali zaposlitev v drugem poklicu. Drugače pa je sedaj na fakulteti, kjer je zanimanje veliko večje in veliko študentov tudi prihaja iz domačih obrti v vrtnarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu, itd. Nekateri pa imajo že povezave z delodajalci in tudi dobro možnost zaposlitve v tej branži.

M: Predvidevam, da jih večina ne deluje v vrtnarstvu. Je razlog za to tudi v šolskih programih in izvajanjih le-teh? Kakšna pa je tvoja izkušnja s trenutnim študijem na univerzi?

K: Vedno so možnosti za izboljšanje študijskega procesa, vendar to ni glavni razlog za pomanjkanje zanimanja. Vrtnarstvo je v splošnem izrazito sezonska dejavnost z večjim obsegom dela v spomladanskih mesecih ter hkrati zelo delovno intenzivna, tako da je potrebno gojiti veselje do dela in rastlin, marsikomu pa bolj ustreza ustaljen delavnik. Tudi za redno zaposlitev se je potrebno potruditi. S študijem na biotehniški fakulteti sem zadovoljen, pogrešal sem mogoče le večji poudarek na vzgoji sezonskih okrasnih rastlin, saj je fakulteta namenjala preveč pozornosti sadjarskemu delu, ter možnost opravljanja obvezne prakse v tujini.

M: V vašem podjetju se ukvarjate z večini dejavnostmi povezanimi z rastlinami. Poleg vrtnarije, kjer gojite balkonske rastline, ponujate tudi urejanje vrtov, nudite pa tudi cvetličarske storitve v vaših dveh cvetličarnah v Gorenji vasi in Cerknem. Se zanimaš za vse te dejavnosti ali zgolj za katero od njih?

K: Tako je, primarno dejavnost nam predstavlja vzgoja sezonskih rastlin, z letošnjim letom pa z mojo pomočjo širimo ponudbo tudi v lastni pridelavi zelenjavnih sadik, in moram reči, da zelo uspešno. Cvetličarne in z njima povezane cvetličarske storitve so naša dodatna ponudba tekom celega leta, s parkovnim vrtnarstvom pa povečujemo obseg dela tudi v tretjem segmentu. Zanima me organizacija, tehnologija vzgoje rastlin in urejanje vrtov, kjer lahko z ekipo krepim izvirnost pri načrtovanju in izvedbi.

M: V tujini je na področju vrtnarstva, predvsem pri gojenju oz. pridelavi sadik rastlin veliko specializacije, poznamo namreč veliko vrtnarij, ki gojijo le eno vrsto rastlin in morda le nekaj sort. V Sloveniji je drugače, zdi se, da taka specializacija sploh ni mogoča in da mora vsaka vrtnarija gojiti širši nabor in so pogosto ukvarja še z drugimi dejavnostmi. Kje ti vidiš probleme?

K: Hmn, zanimivo vprašanje. Med prakso v tujini mi v nekem podjetju kar niso verjeli, da sami vzgojimo preko 400 različnih sort sezonskih rastlin le v pomladanskem času, medtem, ko na njihovi veliko večji površini vzgojijo v istem času le nekaj sort. Tu bi izpostavil majhno tržišče, vendar glede na to, da je večina sezonskih rastlin še vedno uvoženih, to ni edini razlog. Vzemimo za primer Nizozemsko, kjer imajo izredno prefinjen sistem poslovanja s cvetličnimi borzami in tako imenovanimi ‘Export Companies’, ki njihove rastline pošiljajo po vsej Evropi in v večini ta pretok poteka enosmerno. Po izkušnjah v Nemčiji lahko povem, da imajo Nemci drugačne kupne navade, in sicer se za nakup rastlin v večji meri odločajo v supermarketih ter specializiranih vrtnih centrih, vrtnarije kot same pa za maloprodajo niso toliko obiskane kot pri nas. Menim, da bo trend večje specializacija najverjetneje prišel tudi k nam, predvsem na vrtnarijah, ki se bodo želele širiti ter sklepati pogodbe z večjimi akterji na trgu. Nekaj zglednih primerov imamo tudi v slovenskem prostoru. Kakor koli že obrnemo, tudi povezovanje bo vedno igralo veliko vlogo, sicer pa je vrtnarstvo v Sloveniji še relativno mlada panoga (veliko vrtnarij je pričelo z delovanjem šele po osamosvojitvi), tako, da imamo optimistične možnosti za razvoj tudi sami.

M: Je kaj od naštetega razlog za več dejavnosti tudi v vašem podjetju?

K: Sezonska narava dela, z različnimi dejavnostmi sami poskušamo zapolniti mirne mesece, tako tekom zime s cvetličarskimi dejavnostmi in tekom poletja s parkovnim vrtnarstvom.

M: Ste del gospodarskega združenja, ki je bilo ustanovljeno za boljše poslovne rezultate skozi poslovno povezovanje. Si zadovoljen s takim načinom povezovanja, smo Slovenci vsaj v takih poslovnih krogih sposobni resnično stopiti skupaj?

K: PVD je zgleden primer združevanja slovenskih vrtnarij, ki je širši javnosti najbolj poznan s katalogom Cvetje za poletje, kateri je postal pravi hit pomladne sezone. Želimo si seveda še boljšega in tesnejšega sodelovanja, saj s povezovanjem pridobimo vsi, tako s skupno nabavo repromaterialov in izmenjavo znanj, kot možnostjo skupne prodaje.

M: Strankam na željo uredite vrt. Morda opažaš kakšne posebne, če lahko rečem, tipične želje Slovencev?

K: Pogosta želja je, da naj bo zasaditev estetska in zanimiva, vendar s čim manj vzdrževanja pri rastlinah. Tako velikokrat posežemo po vednozelenih rastlinah, ki ne potrebujejo vsakoletne rezi.  Opažam, da si veliko ljudi želi lepo okolico, za rastline pa bodisi nimajo veliko časa, bodisi želje po rednem urejanju.

M: Kar nekaj časa si prebil v tujini in si nabiral praktične izkušnje v različnih vrtnarijah. Poleg specializacije pri gojenju opažaš še kakšno bistveno razliko s slovenskimi vrtnarijami?

K: Odprtost, prodornost in inovativnost. Način razmišljanja. Zdi se mi, da za tuje perspektivne vrtnarije ni navideznih meja, tujina jim predstavlja le dodaten izziv, redno se prilagajajo tržišču, prav tako so izredno odprti za medsebojna povezovanja. Za dober primer prodornega podjetja lahko izpostavim Helix Pflanzen, kjer sem opravljal zadnjo prakso. V tistem času sem obiskal kar nekaj specializiranih vrtnarij na Bavarskem in vsaka me je po svoje presenetila s svojo inovativnostjo. V sodelovanju s trgovci se vsako leto trudijo ponuditi nov koncept, ki bi bil še bolj zanimiv za potrošnike. Mislijo in gledajo širše, zato me zmeraj znova navdušuje njihovo delovanje.

M: Tujci delujejo drugače, imajo po tvojih izkušnjah drugačen odnos do vrta in okrasnih rastlin?

K: Odvisno od posameznikov, vendar glede na hiter tempo življenja v zahodnem delu Evrope, navadno za rastline nimajo toliko časa oz. imajo druge prioritete. Opažam, da imajo radi urejene vrtove, rastlin pa na balkonih ne vidimo prav veliko, še posebno če primerjamo hiše v Sloveniji in sosednji Avstriji, kjer je kultura cvetja izredno razvita.

M: Že kaj razmišljaš o prihodnosti vrtnarije, so na vidiku že kakšne ideje, delitev nalog oz. področij poslovanja?

K: V prihodnje se bomo verjetno še bolj fokusirali na posamezne segmente in vsakemu od njih poskušali izboljšati način in obseg poslovanja. Trudili se bomo širiti na vseh ravneh, predvsem pa v kakovosti storitev in vzgoji rastlin ter pestri ponudbi, prilagajanje trgu pa nam bo še naprej predstavljal vsakoletni izziv.

M: Da ne bomo govorili le o poslu, mi prosim povej, katere balkonske rastline so se dobro obnesle v vročih poletjih, ki smo jim bili priča zadnja leta?

K: Še vedno opažam, da kraljujejo nezahtevne bršljanke ter pokončne in polviseče pelargonije, kot osnova v zasaditvi korit, vendar seveda v kombinaciji z različnimi strukturnimi rastlinami in novostmi. Veliko zanimanja je tudi po okrasnih travah (ščetinava perjanka, dlakava perjanka, bodalica…) in posebnostih (mleček, viseči grobeljnik, sladki krompir…)  Rekel bom tako, da vsaka balkonska rastlina odlično uspeva v pravih rokah, z dobrimi sosedi v koritu, pravo lego glede na stran neba, pravilno prehranjenostjo, skrbno izbranim substratom in nego v splošnem. Vsak vrtnar tudi rad sliši ‘feedback’, še posebno če strankam rastline lepo uspevajo.

M: Ste gojenje katere od okrasnih rastlin opustili?

K: Vsako leto uvajamo določene novosti, ko se nekatera izkaže za manj zanimivo, jo nato v nadaljnje opustimo. Podobno je tudi s kakšno standardno rastlino, iz ponudbe smo pred leti odstranili npr. velikocvetni tagetes, ki je postal tržno premalo zanimiv, hkrati pa je kupcem predstavljal veliko čiščenja cvetov v deževnih poletjih. Ključ je fleksibilnost in prilagajanje tržišču.

M: Kakšno je tvoje mnenje o novostih, so res tako zelo nove in dobre, kot pogosto obljubljajo?

K: Vsako leto želimo ponuditi kaj novega, tudi vse več ljudi išče posebnosti za osveženo zasaditev. Nekatere novitete so prava atrakcija, tako po izgledu kot lastnostih, se pa najde tudi katera, ki je s strani žlahtnitelja prehitro predstavljena tržišču in potrebuje še nadaljnjo selekcijo.

M: Imaš kakšen najljubši nabor rastlin?

K: Letos se mi je iz neznanega razloga zelo dopadla malo manj poznana patagonska verbena, tako po strukturi listov kot po cvetovih. Na tujih vrtovih sem jo opazil že pred leti, letos pa smo jo ponudili tudi sami. Drugače menim, da ima vsaka rastlina svoj čar, vsaka najde svoje mesto bodisi na vrtu, balkonu ali v notranjem prostoru. Zadnja leta se skozi parkovno vrtnarstvo navdušujem tudi nad grmovnicami in parkovnimi drevesi, ki so postali moja druga strast.

M: Zakaj bi tudi tistim, ki v rokah še niso držali sadike rastlin, lopate in vrtnih škarij priporočal, da začnejo vrtnariti?

K: Hobi vrtnarjenje, za razliko od profesionalnega, ima pomirjujoč učinek, izredno moč povezovanja in veliko socialno funkcijo. Rastline nas očarajo s cvetovi, samo strukturo, sezonskim spreminjanjem in so močan antistresni faktor v hitrem tempu življenja. Hkrati pa, če se osredotočimo tudi na zelenjavni vrt, s pridelkom na vrtu povečujemo samooskrbnost in skrbimo, da se znanje o vzgoji in negi rastlin predaja naprej. Zakaj torej vrtnariti? Ker je preprosto super!

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik