PUŠPAN (Buxus sempervirens)

Pušpan je vsem dobro znan, počasi rastoč, vednozelen grm, ki lahko zraste več metrov v višino. Težko je določiti njegov prvotni izvor, saj ga kot samoniklo rastlino najdemo tako v nekaterih delih Evrope, Afrike, kot tudi Azije. Večina znanih vrst je tropskih, prezimne so le evroazijske, katere se uporabljajo v vrtnarstvu. V naravi razvije močno deblo, katerega les je zelo kvaliteten. Kot zanimivost, v Evropi velja za edino vrsto, katere les je težji od vode in zato posledično potone. Najbolje uspeva na rahlih, odced­nih in z ap­nen­cem bo­ga­tih tleh ter izredno dobro prenaša obrezovanje. Načeloma ni zahteven glede lege, vendar so listi temneje zeleni v delni ali čisti senci, medtem ko se na direktnem soncu ti nekoliko posvetlijo . Obstaja veliko različnih sort, med drugim so zanimive tudi pisanolistne, ki pa niso prav pogoste na naših vrtovih.

Sadili so ga že Egipčani, Rimljani pa so ga oblikovali v najrazličnejše oblike, od krogle, polkrogle, spirale, stožca, kvadrata, itd. Ti so svojo umetnost imenovali ‘ars topiara’ oz. umetnost oblikovanja. Mogoče ste že kdaj imeli priliko videti pušpan oblikovan v podobo živali. V tem primeru se predhodno postavi žičnato ogrodje, po katerih pritrjujemo pušpanove vejice med rastjo. Uporablja pa se ga tudi za nizke, strižene žive meje, katere še posebno pridejo do izraza v zimskem času. Pri obrezovanju se izogibamo vročih in sončnih dni, prav tako ga pozno jeseni ne strižemo, saj bi novi poganjki težko preživeli zimo. Rez opravimo dva do trikrat letno. Pri samo enkratni rezi priporočamo, da se to stori konec pomladi, nekje v mesecu juniju.

Zelenorumeni cvetovi so težko opazni, iz njih se med poletjem razvijejo plodovi s suhim osemenjem. Vsekakor dobro prenaša mestni smog, občutljiv pa je na pasji urin. Poganjki pa se uporabljajo tudi za izdelavo adventnih venčkov. Priporočljivo ga je pognojiti 2x letno. Prvič spomladi, za pričetek vegetacije in drugič konec poletja ali v začetku jeseni. Na tak način pospešimo olesenitev in odpornost poganjkov ter listov na zmrzal. Vedeti moramo, da ima dobro prehranjena rastlina povečano odpornost in lepšo razrast.

Velikokrat ga najdemo pred vhodom v hišo, oblikovanega navadno v kroglo in posajenega v okrasnem loncu. Vas zanima kakšen naj bi imel pomen? O tem kroži staro vraževerje, ki pa mogoče ni toliko poznano med ljudmi, glavno vlogo pa imajo, kdo drug kot čarovnice. Te naj bi za svojo moč uporabljale znanje, saj so bile sposobne prešteti vsako sleherno vejico in listje vsakega drevesa ali grma. Problem pa nastopi pri pušpanu, kateri je tako kompakten, da je praktično nemogoče prešteti vse vejice. Tako naj bi se vedno izgubile med štetjem in začenjale znova, posledično pa bi jih to odvrnilo od vstopa v hišo. Zanimivo, ne?

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik