Vrtnarstvo Stanonik

V segmentu parkovnega vrtnarstva, poleg načrtovanja in izvedbe zasaditev, ponujamo tudi pripravo terena, setev zelenice in polaganje travne ruše. 

Nekaj pomembnih osnov: Podlaga oz. prst mora biti dovolj zračna, ki pa jo po setvi primerno povaljamo. Če so tla prekisla (pH pod 5,5), jih apnimo. Pri izbiri semena se priporočajo travne mešanice, ki pa se razlikujejo glede na lego terena in namembnost (okrasna, pohodna, za igrišča…).

Setev se priporoča v pomladanskem času, do začetka meseca junija in jeseni v mesecu septembru, oktobru oz. nekje do minimalne dnevne temperature 5°C. Ta temperatura je spodnja meja, potrebna za dobro kalitev in rast travne mešanice.

Poleti setev ni priporočljiva zaradi visokih temperatur. Možno pa seveda je, vendar moramo še posebno na začetku rasti zagotoviti stalno vlago. To dosežemo z rednim namakanjem dvakrat ali trikrat dnevno. Dodatno lahko zaščitimo s ‘kovertanom’ ali šoto, hkrati s tem še preprečimo pticam, da bi pobirale semena.

Pri prenizki vlažnosti, se trava razrašča neenakormerno, do izraza pridejo različni pleveli. Med njimi dobro poznan zeleni muhvič (Setaria viridis), ki pa ni trdovraten in ga je možno z redno košnjo po dobrem letu popolnoma odstraniti. Za mah in trdovratne plevele lahko poleg ročnega pletja, uporabimo selektivni herbicid, vendar šele po 6. mesecu rasti.

Prva košnja je priporočljiva, ko je višina trave približno 10cm in se začne rahlo prevešati. Na začetku jo le malo prikrajšamo, nato pa počasi zmanjšujemo višino košnje. Le ta naj bo v poletnih mesecih 5-8 cm, spomladi in jeseni pa 3-4 cm zaradi višjih temperatur in večje zračne vlage. Nož pri vrtni kosilnici mora biti dobro nabrušen, da čim manj poškoduje travno bilko ob rezu.

Pokošeno travo odstranimo z zelenice, razen če je košnja res pogosta. Zadnja košnja v letu mora biti nizka, saj se višja trava težko zrači in je povečana možnost za pojav snežne plesni (Fusarium nivale). Spomladi zelenico vedno prezračimo z grabljami, večje površine pa vertikuliramo s stroji.

Gnojimo z založnimi gnojili dvakrat do trikrat letno. Le ta se sproščajo več mesecev. Spomladi poudarek namenimo dušiku, jeseni pa kaliju, ki je priporočljiv za utrjevanje rastlin. Kalij tudi zavira pojav snežne plesni.

Za hitreje zeleno travno površino pa se uporabljajo travni tepihi. Ti so sveže pobrani in zaviti v kolute, preden se položijo na želeno površino. Paziti je potrebno na neprekinjen stik s podlago in stalno zalivanje, dokler se korenine ne razrastejo. Tekom rasti je najboljše bolj redko zalivanje in le to močnejše. S tem pripravimo travo da razvije globlje korenine in je manj dovzetna za sušna obdobja.

Delovni kolektiv vrtnarstva Stanonik